14 Nov

Zgodba o Davidu Locku dobiva epilog

Čakanja je konec. Z največjim veseljem sporočamo, da bo priljubljeni roman Jake Tomca, Zgodba o Davidu Locku, kmalu dobil nadaljevanje.

Če bo vse potekalo po načrtih, bo knjiga Iluzija resničnosti ugledala luč sveta 26. novembra 2018. Več kot dovolj časa torej imate, da še enkrat preberete prvi del romana – Začetek konca – ali pa ga kupite, če ga še niste brali.

Prednaročila že odprta

Hkrati z drugim delom bo izšla tudi prenovljena izdaja prvega. Obe knjigi je že možno kupiti v predprodaji po posebni ceni 8,90€. Če se boste odločili za nakup obeh skupaj, smo za vas pripravili poseben komplet, za katerega boste odšteli le 16€.

Hvala, ker ste del naše zgodbe. Se beremo!

 

24 Jan

Knjiga leta 2017 je 720 utripov srca!

Tudi letos smo izbirali knjigo preteklega leta. Glasovanje je potekalo na naši Facebook strani, bralci pa ste izbirali med tremi knjigami, ki so pri naši založbi izšle v minulem letu.

Glasovanje je bilo razburljivo do samega konca, a je romanu Jake Tomca, 720 utripov srca, uspelo zadržati vodstvo in slaviti s 45 odstotki glasov.  Za ovratnik mu je do ciljne črte dihala zbirka kratkih zgodb Dušana Marolta, Čips in telenovele. Prejela je 35 odstotkov glasov. Na tretjem mestu je z 20 odstotki glasov pristala zbirka čudovitih pravljic Matica Slapšaka, Zvezdne pravljice.

Preberi več

25 Maj

Izšel je roman 720 utripov srca

Izšla je nova, šesta knjiga Jake Tomca, kriminalni roman 720 utripov srca. V njem se je Jaka preizkusil v novem žanru, a ohranil svoj prepoznavni “tomčevski” slog.

Urednik Dušan Marolt je v nekaj stavkih takole povzel vsebino romana:
720 utripov srca je strnjen kriminalni roman, ki nas vodi skozi nekonvencionalen vsakdan glavnega protagonista, mladega kriminalista, vpetega v primer slovenskega razkrivanja prekupčevanja z drogami. Primer, za katerega se zdi, da bo rešen linearno in po hitrem postopku, se začne sumljivo zapletati in presenetljivo razpletati, ko se lovke na kriminalističnem uradu pričnejo obračati v drugo smer.

Primer žanrske literature, ki je v svojem izvoru več kot le sprehajanje po labirintu skrivnosti – največja je »realnost«. Pa je taka, kot jo dojema običajen slehernik, ali obstaja tudi vzporedna resničnost? Na to skuša odgovoriti junak, ki hazardira s svojim konceptom dojemanja in pravi: “Življenje je ruska ruleta. Nenehno pritiskamo na sprožilec in sploh ne razmišljamo, da je v pištoli naboj. Ta pa čaka vsakega. Morda jutri, morda čez polovico večnosti.

Se upate pridružiti glavnemu junaku na njegovem potovanju, polnem nepričakovanih preobratov, šokantnih zapletov in življenjskih naukov?

KLIKNI ZA NAKUP

 

07 Jan

Pomagajmo otrokom do malih užitkov!

V založbi Manični poet se trudimo, da bi pomagali tistim, ki jim je življenje manj naklonjeno in si ne morejo privoščiti stvari, ki so številnim samoumevne.

V lanskem letu smo tako pripravili akcijo ob svetovnem dnevu bipolarne motnje, v kateri smo s prodajo knjige Manični poet zbirali sredstva za društvo Altra, ki pomaga ljudem s težavami v duševnem zdravju. Akcija je bila uspešna, saj smo zbrali nekaj več kot 170 evrov.

Tokrat pripravljamo novo akcijo in si zadajamo še ambicioznejši cilj. Poimenovali smo jo kar Mali užitki, po istoimenski uspešnici, pesniški zbirki Jake Tomca. Do konca januarja bo od vsakega prodanega izvoda katere koli Jakine knjige osem evrov namenjenih za projekt Botrstvo. Cilj akcije je zbrati 360 evrov, kolikor znaša enoletno botrstvo za enega otroka. Verjamemo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo!

Knjige si lahko ogledate in jih kupite TUKAJ.

Do zdaj ste zbrali 184 evrov. Hvala!

IMAG0343

* Akcija je popolnoma transparentna. Vsa zbrana sredstva se dnevno osvežujejo v tej novici.

 

22 Okt

Dandy Dildo ponovno zunaj

Ljubezenski roman Jake Tomca Dandy Dildo je štiri leta in pol po izidu dočakal ponatis.

Zgodba je polna zanimivih zapletov in preobratov, vsekakor pa vam zagotavljam, da se boste vsaj enkrat naglas zarežali,” pravi Jaka o svojem drugem romanu, ki je razprodan od začetka leta.

Roman je nastal v obdobju, ko se je Jaka boril s hudo depresijo. “Imel sem samo dve možnosti. Ali začnem ustvarjati ali pa se prepustim temi, da me potegne vase. Pametno je bilo, da sem se odločil za prvo možnost, in še danes se čudim, kako mi je uspelo napisati pozitivno in smešno zgodbo v trenutkih, ko mi ni bilo niti najmanj do smeha.”

Še topli izvodi čakajo na vaše naročilo. Hvala, ker ste del naše zgodbe.

dandy_dildo

 

30 Mar

Danes pomislite na bipolarce

Danes je svetovni dan bipolarne motnje. S to boleznijo naj bi se spopadal vsak petdeseti Zemljan, po nekaterih ocenah pa kar vsak dvajseti. To pomeni, da je morda v Sloveniji stotisoč ljudi, ki imajo simptome.

Kot bipolarec vam lahko iz prve roke povem, da je bolezen zahrbtna. Mnogi jo vidijo zgolj kot nenormalno nihanje razpoloženja, a ta odstopanja so lahko tako huda, da onemogočajo normalno življenje.

Že pred leti, kmalu po diagnozi, sem se odločil, da ne bom skrival svoje bolezni, ampak bom o njej govoril odkrito ter soborcem pokazal, da se da živeti polno in plodno življenje. Bipolarna motnja ti lahko vzame veliko, po drugi strani pa ti omogoči vpogled v čustvena stanja, ki jih večina ljudi nikoli ne more doseči.

Hude depresije seveda ne privoščim nikomur. Niti hude manije. Hudo je, ko izgubiš nadzor nad lastnim telesom. Veliko jih ne zdrži. Stopnja samomorilnosti med bipolarci je visoka. Vrhovi te utrudijo, dna te potolčejo. A po vsaki epizodi, ki jo preživiš in po kateri se vrneš v stanje “normalnosti”, si lahko čestitaš in se zaveš, da nisi šibak zaradi svojega stanja, ampak prekleto močan.

Vsaj danes pomislite na to, da zelo verjetno poznate nekoga, ki živi z bipolarno motnjo. Pomislite na to, da je ta človek pogumen borec. Da ima jajca, ker se ne preda. Da si ne zasluži izobčenja ali pomilovanja. Zasluži si stisk roke, objem, prijateljstvo, ljubezen. Topogledno se ne razlikujemo od ostalih ljudi.

Svojo zgodbo sem opisal v knjigi Manični poet. Celoten izkupiček od prodaje med 18. in 31. marcem bo šel društvu Altra, ki pomaga ljudem z duševnimi težavami.
mp
15 Mar

Jaka Tomc – doma v Ljubljani

Foto: Mankica Kranjec Foto: Mankica Kranjec

Jaka Tomc je mlad in prodoren pisatelj ter poet, ki v javnosti brez dlake na jeziku govori o svoji bipolarni motnji. Večkrat je bil gost tudi v ljubljanskem Polju, uradna diagnoza njegovega stanja se glasi ‘napaka sinaptičnih prenosov v možganih’. A ravno ta ‘napaka’ ga je izoblikovala v človeka in umetnika kakršen je danes. Piše prozo in poezijo, je ustanovitelj založbe, izdal je že tri knjige, 12. marca pa bo luč sveta ugledal tudi njegov pesniški prvenec ‘Mali užitki’. Njegov cilj je, da bi na noge uspešno postavil lastno založbo s pomenljivim imenom – Manični poet, ki bi zastopala dela neuveljavljenih avtorjev, njegova velika želja pa, da bi nekega dne lahko živel samo od pisanja.

1.) Kako bi se opisali v parih besedah?

Sem majhna črka v obsežnem romanu človeštva, ki si želi, da bi postala stavek. Sem kompleksen človek, a se zavedam, da je lahko življenje preprosto. Imam velik ego, a nisem egoist. Rad imam rože.

2.) Kdaj ste prvič ugotovili, da ste ‘drugačni’ od drugih? Ali vam vaše spremenljivo duševno stanje pomaga pri ustvarjanju in vam daje navdih, ali vas zavira?

Da sem drugačen, sem vedel že v otroštvu. Sicer sem bil povsem normalen otrok, nisem se držal zase, a tudi nikoli nisem našel družbe, ki bi mi res ustrezala. Bipolarna motnja je uradno del mene od leta 2007. Dala mi je veliko, saj mi je odprla spekter čustvenih stanj, ki ga povprečen človek ne more doseči. A mi je tudi veliko vzela. Siloviti vzponi in padci te utrudijo, psihično in fizično. Zdravila tudi. V zadnjem letu sva se dogovorila, da se ne bova več trudila dokazati, kdo je močnejši, ampak bova živela v sožitju. Zaenkrat kaže dobro.

3.) Kakšna so sicer vaša življenjska načela, ki se jih držite?

Moje osnovno življenjsko načelo je: resnica, preprostost, ljubezen. Če se držiš teh treh pravil, se v življenju nimaš česa bati.

Celoten intervju lahko preberete tukaj

09 Mar

Mali užitki so rojeni!

Med dnevom žena in gregorjevim so luč sveta ugledali Mali užitki. Pesniški prvenec Jake Tomca zajema 34 pesmi, razdeljenih v pet razpoloženjskih stanj, ki jih prekinjajo opcijske čikpavze. Avtor pravi, da se bo v pesmih lahko našel sleherni bralec. Prevladujoča tema je seveda ljubezen, iz pesmi pa seva izredno močna sla po življenju.

Male užitke lahko kupite v spletni trgovini.

 

01 Mar

Intervju z Jako Tomcem – Žurnal 24

Foto: Mankica Kranjec Foto: Mankica Kranjec

Jaka, meniš, da moraš imeti za pisanje dar in talent?

Ne. Dovolj je poznavanje abecede in osnovnih slovničnih pravil.

Za veliko poklicev danes pravijo, da jih lahko opravlja vsak. Kako je s pesniki in pisatelji?

Veliko ljudi mi je reklo, da imajo takšne zgodbe, da bi lahko napisali knjigo. Jaz vsakemu pravim, naj to stori. Izgovor, da ne znaš pisati, ne drži vode. Če si končal osnovno šolo, znaš pisati. Je pa tako kot pri vsaki stvari v življenju potrebna vaja, če želiš pisati dobro. Talent je baje samo 10 odstotkov uspeha, ostalo je trening.

Kdaj si prvič začutil, da bi pisal za ljudi?

Takoj, ko sem ugotovil, da imajo vrabci blazno nizko stopnjo pozornosti.

Si bi nadarjen za pisanje že v šoli? Kako so ti šli spisi in eseji?

Da. Praviloma sem pri šolskih spisih dobival visoke ocene in pohvale. Spominjam se tudi prve prave pesmi, ki sem jo za valentinovo poslal simpatiji pri trinajstih. Bil sem avtor besedila pesmi, ki jo je naš razred odpel na valeti, in besedila skeča, ki smo ga izvedli na maturi. Smisel za pisanje imam po očetu, ki je praviloma avtor hudomušnih pesmi ob rojstnih dnevih njegovih prijateljev. Po mami pa sem lep. (smeh)

Po srednji šoli si se znašel v novinarstvu in tam vztrajal kar veliko let ...

V novinarstvu sem se znašel povsem naključno sredi študija sociologije. Na teletekstu sem videl, da iščejo novinarje na RTV Slovenija in šel sem na testiranje. Mislim, da sem bil izbran v drugem krogu in naslednja tri leta sem preživel v uredništvu Multimedijskega centra. Kasneje sem delal še na Dnevniku in Vesti ter sem ter tja napisal članek za kakšno revijo. Vse skupaj sem bil v novinarstvu kakih deset let, a se nikoli nisem zares počutil kot pravi novinar.

Nato si začel objavljati bloge … so bili to tvoji prvi resni začetki?

V blogih sem lahko popolnoma izrazil sebe, kar je v novinarstvu zelo težko, saj imaš nad sabo urednike, oni pa lastnike medijev. Definitivno je bilo pisanje bloga tisto, kar me je prepričalo, da znam pisati dobro in da bi morda kdaj lahko napisal nekaj večjega.

Tvoj prvi vzdevek je bil Črni mačkon. Zakaj?

Moj prvi vzdevek je bil Chatnoir, črni mačkon. Chat Noir naj bi bil prvi sodobni kabaret in to ime se mi je zdelo kar primerno za nekoga, ki rad zabava ljudi.

To je bilo preden se ti je prvič pojavila bolezen – bipolarna motnja. Kako je to vplivalo na tvoje umetniško ustvarjanje?

V prvih letih bipolarne motnje umetniškega ustvarjanja, razen nekaj pesmi, praktično ni bilo. Takrat sem se dejansko popolnoma prepustil manijam in užival v norosti svojega početja, depresije pa sem nekako prebrodil. Kasneje sem ugotovil, da lahko v manijah pišem kot dobro naoljen stroj, čeprav bi o kvaliteti napisanega lahko razpravljali. Dejstvo pa je, da mi je bipolarna motnja na široko odprla vrata v svet ekstremnih čustvenih stanj, kar je za pisatelja dobrodošlo.

Kot sam praviš, so bila to tvoja najbolj turbulentna leta življenja. Dobil si vpogled v ekstremne oblike čustev. Kakšno je bilo pisanje, ko si doživljal manijo in obratno, ko si bil depresiven?

V maniji si popolnoma odprt. Imaš neverjetno veliko energije, ki jo nekako moraš spraviti iz sebe. V eni od manij sem pisal zapise na svojem sedanjem blogu kot po tekočem traku. Branost je bila neverjetna. Zapise sem kasneje zbrisal, saj so nekateri pošteno zabredli čez mejo okusnega. V maniji ti možgani delajo neverjetno hitro in pišeš praktično brez prestanka, direktno mečeš misli na papir ali ekran. Ko si depresiven, je seveda ravno obratno. Misli so počasne, pravih idej ni, vsaka stvar, ki jo napišeš, se ti zdi brezvezna. Se pa da. Moja tretja knjiga, Dandy Dildo, morda res ni literarni presežek, sem jo pa napisal v hudi depresiji. Takrat sem ugotovil, da lahko pišem dobro tudi kadar nisem maničen, kar je bil preboj v mojem doživljanju sebe.

Celoten intervju lahko preberete tukaj.

X