Od večernih rim do jutranjega popevanja

Sem se včeraj po dolgem času udeležil mladih rim na Metelkovi. Gre za pesniške večere, na katerih mladi pesniki berejo avtorske in tuje pesmi. Pa je bil res zamorjen repertoar, pesmi iz vojnih časov. Žalostne. Turobne. Sive.

Sem prišel ven iz Menze ves zblojen. Pa smo se srečali s Klemnom in njegovo zvesto spremljevalko. Leseno. S strunami. Se ji je kmalu pridružila še ena, malo boljša, iz kvalitetnejšega lesa. Z boljšimi strunami. In se je začelo. Najprej od Metelkove do Mačka, kjer sta priredila manjši koncert. Pa se je nadaljevalo s potjo po Bregu, z romantičnim igranjem mlademu parčku pa vse do plaže ob Ljubljanici, kjer smo se utaborili in nadaljevali z igranjem in petjem. Se je vsake toliko pridružila še kaka duša in pritegnila zraven s svojim vokalom. Zabavno je bilo. Za popizdit zabavno.

Za pokušino: Dirty Old Town v izvedbi Klemna in Urše :)

Posted in Malo tistga, malo tega | Tagged , , , , , , , , , | Leave a comment

Tomčev knjižni kotiček 002 – Umirajoča žival

Posted in Tomčev knjižni kotiček | Tagged , , , , , | Leave a comment

Problemi so, problemi bodo in kurc jih gleda …

Ne obstaja veliko problemov. Pravzaprav obstaja le en problem – da smo v umu. In obstaja le ena rešitev – da smo nad njim.

Zadnje dni opažam spremembo v svojem počutju. Spet sem malo žalosten, brezvoljen in na trenutke nervozen. To ne pomeni, da se je depresija vrnila, daleč od tega. Le obdobje veselja je nekako izzvenelo.

Ljudje mi grejo na živce, a po drugi strani nočem biti sam. Knjiga je v zadnji fazi nastajanja, a se je ne veselim več tako kot prej. Vse skupaj me obremenjuje, ne znam se več pogovarjati z ljudmi, ki sodelujejo v procesu. Sikam. Težim.

Preveč razmišljam. Spet so se pojavili pomisleki. Je knjiga sploh dovolj dobra? Sem jo res končal prehitro? Se mi bodo pokrili stroški izdelave? Še nekaj dni nazaj teh vprašanj ni bilo. Bil je le rahel občutek sreče ob misli, da bom knjigo kmalu držal v rokah.

Pred časom sem si rekel, da se ne bom več ukvarjal z vzroki za probleme, ampak z rešitvami problemov. Ko enkrat stopiš ven iz okvirja in pogledaš na problem od zunaj, vidiš, da sploh ni tako velik, kot se zdi od blizu, predvsem pa, da je vsak rešljiv. Torej stopam ven. Ta trenutek. Zdaj.

Posted in Razmišljanja | Tagged , , , , | Leave a comment

Kaj početi v poletni Ljubljani?

Danes je četrtek. Mali petek mu tudi pravijo. In ker se večina mladih Ljubljančanov poletne konce tedna odpravi na morje in manjšina skupaj s turisti ostane v mestu, je tukaj nekaj idej za preživljanje poletnih vikendov v mestu:

1. Promenada ob Ljubljanici

Stara Mačka, Maček, Randevu, Fetish … to je le nekaj placov, kamor lahko parkirate svoje riti in uživate ob osvežilnih napitkih ter si pasete oči na mimoidočih, medtem ko kramljate s prijatelji, surfate po netu, meditirate, berete knjigo, si privoščite malico ali počnete karkoli vam pač pade na pamet …

2. Prireditve

Festival Ljubljana je v polnem razmahu, na odru na Prešercu se vsak večer odvijajo baletne predstave. V Križankah je koncert praktično vsak drugi dan. Zakaj bi rinili v Zagreb, na Dunaj ali v München, če imamo odlične koncerte pred domačim pragom?

3. Sprehajanje po mestu

Sprehod po stari Ljubljani je lahko skrajno prijetna zadeva. Ustavite se v Čajni hiši, oglejte si izložbe trgovin, pojejte nekaj v restavraciji Moj Sushi … predvsem pa, bodite sproščeni in hodite naokoli z odprtimi očmi. Nikoli ne veste, kdaj se boste zaleteli v domačega ali tujega zvezdnika. Vsaj slednjih je vsako poletje več …

4. Čiliranje na Špici

Špica je ponovno zaživela. Na eni strani ladjice, na ali ob katerih se lahko okrepčate s čevapčiči in popijete pivo ali dve, na drugi strani klopce in trava, na katerih se lahko spočijete in se sproščeno družite s prijatelji.

5. Zapeljite se z Bicik(lj)om

Po novem se po ljubljani lahko prevažate z izposojenimi kolesi. Postaj je nekaj deset, razpršenih po širšem mestnem središču, kolesa so prijetna za vožnjo, s košarico, kamor lahko naložimo priložnostne nakupe.

6. Pojdite v kino

Poleg Koloseja v šoping džungli ima Ljubljana še nekaj mestnih dvoran, v katerih je ambient veliko prijetnejši, izbor filmov pa primeren zahtevnejšemu občinstvu. Kinodvor zadnje čase pozitivno preseneča s programov, ponovno je zaživela tudi kinoteka.

Za karkoli se boste že odločili, ne pozabite, da je poletje čas za uživanje, sprostitev od delovnega vsakdana in spoznavanje novih ljudi. Ljubljana je vsako poletje polna turistov. Zakaj se ne bi spoznali s kaknim od njih in z njimi izmenjali svoje poglede na svet. Kdo ve, morda se iz tega razvije pristno meddržavno ali celo medcelinsko prijateljstvo in morda boste naslednje poletje preživeli na obisku v tujini.

 

Posted in Malo tistga, malo tega | Tagged , , , , , , , , | Leave a comment

Zmedeno bitje, imenovano človek

Me je nekdanji sodelavec zjutraj opozoril na nekaj dogodkov zadnjih dni: Zloraba novinarskega poklica v politične namene … V dveh dneh trije mrtvi v streljanju … S kovinskimi palicami napadli britanske turiste v centru Ljubljane … Z nožem zaboden budistični Lama Shenpen Rimpoche v Sloveniji … Protestniki proti družinskem zakoniku pred parlamentom … In se je čisto legitimno vprašal, ali smo pred razkrojem demokratičnih vrednot in naše družbe nasploh.

Človek naj bi bil po sociološki teoriji samodestruktivno bitje. Zato ni nič čudnega, da uničujemo okolje, ki nas obdaja in družbo, v kateri živimo. Po drugi strani ima človek, tako kot vsajo živo bitje, samoohranitveni nagon. Zato je v nasprotju s samim sabo. In ravno tu je srž našega problema. Zmedeni smo. Ne vemo, kaj bi radi. V sebi imamo naenkrat pozitivni in negativni pol. Hkrati branimo svoj obstoj in ga sabotiramo. Kako naj bi to vodilo v kaj drugega kot razkroj vrednot?!

Ni pa vse tako slabo, kot beremo, gledamo ali poslušamo v medijih. Dejstvo je, da ti v veliki večini še vedno servirajo negativne novice. A na tej točki se spet lahko vprašamo, je to zaradi narave medijev ali narave nas kot iskalcev informacij. Zakaj nas pritegnejo nesreče drugih, kri in vojne? Zakaj se na kavah ali ob pivu pogovarjamo o politiki in to ne v pozitivnem kontekstu? Zakaj se tako radi prepiramo in uničujemo odnose? Rajca nas nasilje, rajcajo nas performansi, ki se nam gnusijo, rajca nas strah. Razkroj moralnih vrednot družbe se torej začne pred našim pragom, v nas samih.

Kaj če bi danes, namesto, da zvečer prižgete televizijo in pogledate, kaj se groznega dogaja doma in po svetu, raje odprli zanimivo knjigo, seksali s partnerjem ali skuhali dobro večerjo? Kaj če bi se uprli potrebi po prejemanju negativnih impulzov. Kaj če bi za trenutek pozabili, da smo ljudje in samo bili? Zahtevam preveč?

 

Posted in Razmišljanja | Tagged , , , , , , , , , | Leave a comment

Jovo na novo d.o.o.

V parlamentu se bo nadaljevala razprava o družinskem zakoniku. Ki naj bi prinesel več pravic homoseksualcem. Ki bi te pravzaprav izenačil z “normalnimi” ljudmi. Ki bi jim omogočil poroke (po najnovejši različici le še registracijo partnerske zveze) in ki bi jim omogočil posvajanje otrok. Ravno pri zadnji točki se je usul plaz polemik, češ da otrok že ne more odraščati z dvema očetoma ali dvema mamama. Da so družina oče, mama in otroci. Da družinski zakonik uveljavlja nenaravno stanje.

Debata se vleče že tako dolgo in retorika je postala tako nizkotna, da mi je slabo. Ustanovitev Iniciative za družine in pravice otrok je le še poslabšala zadevo. Levica se je, namesto da bi udarila po mizi in pripeljala zakon čez parlamentarno mašinerijo, milo rečeno usrala v strahu pred pritiskom javnosti, ki je, roko na srce, veliko bolj konservativna, kot si želimo priznati. Če bo šel družinski zakonik na referendum, kar je glede na dosedanje izkoriščanje tega instituta povsem verjetno, bo gladko padel. In Slovenci bomo pokazali, kakšen narod smo. Narod hinavcev, homofobov in prestrašencev.

Psi lajajo, karavana gre naprej. Ja, toda bolj in bolj se mi zdi, da gre naša v napačno smer. Naj ji prosim nekdo pokaže, kako se pride do oaze.

Sorodni zapis: Družinski zakonik ali Če nisi proti si peder!

Posted in Razmišljanja | Tagged , , , , , , , | 1 Comment

V pekarno po sveže žemljice

Sem se zbudil ob pol sedmih zjutraj. No, ptiči pod oknom so me zbudili v prelepo sončno jutro. Pa sem vstal. Opotekel sem se do dnevne sobe, predramil računalnik, na hitro preletel maile in se ob zvokih Manu Chaa odpravil v kopalnico. Obožujem jutranji tuš, ko te voda prebuja in ti daje nov zagon za dan, ki prihaja.

Pa sem se spomnil, da imam kup paštet iz včerajšnje rokometne tekme (hvala, Monika ;) in sem si zaželel svežega kruha. Ker imam v neposredni bližini pekarno, sem pograbil svojega MacBooka, ga ruknil v nahrbtnik in odpeketal iz stanovanja. Pot me vodi mimo Elipse, znamenitega zbirališča mladih Poljancev, zato sem se brez pomisleka ustavil na kavi. Oh, ni ga občutka čez jutranjo kavico in cigaret, medtem ko poslušaš ptičje petje in bereš časopis.

Življenje je lepo, če misliš lepe stvari. Jaz jih. Pa ti?

Posted in Malo tistga, malo tega | Tagged , , , , , , , | Leave a comment

Citati, ki ti lahko spremenijo življenje

Beseda je močno orodje. In vsake toliko se pojavi posameznik, ki izreče nekaj, ob čemer rečemo uau. To je to. Tukaj je nekaj takšnih izjav …

“Learn like you would live forever, live like you would die tomorrow” (Gandhi)

“By committing mistakes you become wise. There is no other way.” (Osho)

“Sinners make the best saints.” (Johnny Cash)

“Nothing can stand in the way of the power of millions of voices calling for change!” (Barack Obama)

“Danes so dovoljene sanje. Jutri je nov dan. (Milan Kučan)

“If you love someone, let them go, for if they return they were always yours. And if they don’t, they never were.” (Khalil Gibran)

“Here is the test to find whether your mission on Earth is finished: if you’re alive, it isn’t.” (Richard Bach)

“We choose to go to the moon. We choose to go to the moon in this decade and do the other things, not because they are easy, but because they are hard.” (John F. Kennedy)

“Ask and it will be given to you; seek and you will find; knock and the door will be opened to you.” (Jezus Kristus)

“Excuses are like assholes. Everybody’s got one.” (Sgt. Bob Barnes, Platoon)

“Money can’t buy happiness, but neither can poverty”. (Leo Rosten)

“If you don’t know how to fix it … please stop breaking it!” (Nadia Sabri)

Posted in Malo tistga, malo tega | Tagged , , , | 2 Comments

Tomčev knjižni kotiček 001 – Of Mice and Men

Posted in Tomčev knjižni kotiček | Leave a comment

Moj prvi obisk psihoterapevtke

Sem bil oni dan na psihoterapiji. Šlo je za začetno otipavanje, saj sem bil pri terapevtki Slavici Ravnik prvič. In sem dobil dober vtis. Čeprav sem si želel mlajšo terapevtko (ženskam se odprem bolj kot moškim, mlajšim pa bolj kot starejšim) sem bil zelo pozitivno presenečen. Takoj se je videlo, da je izkušena, da zna postavljati vprašanja in da ve, kako odgovoriti na tvoja.

Pa sva se pogovarjala o tem, kdaj sem prvič doživel epizodo manije ali depresije, pa koliko časa so trajale, če je kdo v družini, ki ima podobne težave, ali živim sam ipd. Seveda sem ji podaril svojo knjigo Manični poet, v kateri ob lahko izvedela veliko o mojem doživljanju bolezni, njenem poteku in posledicah, ki jih je imela zame in za druge.

No pa sva prišla med pogovorom do bistva. Povedala mi je, in s tem potrdila mojo tezo, da so moja manična obdobja najbrž odziv na depresijo oziroma nekakšen obrambni mehanizem. Kot sem že napisal v enem najbolj branih zapisov na mojem blogu sploh, so kandidati za pojav manije lahko tudi depresivni ljudje. Pa da se ne bi ponavljal. Preberite raje objavo.

Začetno terapijo je končala z besedami, da bova morala delati na odkrivanju vzrokov za moje depresije. Da se bova vrnila v otroštvo in videla, kaj se skriva tam. Da bova poskušala razkriti vzorce, ki me bremenijo in s tem sprostila dele možganov, ki v sebi nosijo nekaj, kar jih zavira.

Kopati po sebi je vedno zanimivo, včasih težavno in boleče, a nikoli dolgočasno. Veselim se že naslednje seanse in odkrivanja aspektov samega sebe, ki jih ne poznam oziroma sem jih že pozabil.


 

Posted in Malo tistga, malo tega, Manični poet | Tagged , , , , , , , | Leave a comment