Sedim v kavarni sredi mesta

sedim v kavarni sredi mesta
v ustih napol pogorela cigareta
pred mano prazen vrček piva
gledam v oblačno nebo
in čudna glasba mi odmeva v glavi

ozrem se levo
dve prsati mladoletnici
spogledujeta se z mano
mi mežikata in se hihitata

pogledam desno
mlad zaljubljen parček
poljubljata se in božata
in si šepetata sladke laži

ugasnem cigareto
in v glavi zavrtim glasbo nazaj
pokličem natakarja
in naročim nov vrček piva

še enkrat pogledam desno
malo dlje kot prej
izostrim pijani pogled
malo utišam glasbo in ustavim čas

za trenutek pozabim dihati
ko me prevzame tvoja lepota
božanska milina obraza
snežnobel nasmeh
ki ga objemajo svetloroza ustnice

pogledaš levo
čas še vedno stoji
ljudje kot brezbarvni kipi
ko se požirava z očmi
in pijeva iz čaše trenutka

našobiš svetloroza ustnice
in mi pošlješ poljub
vidim ga kako lebdi nad sivimi glavami
preden se mi nežno dotakne obraza
in se razblini kot milni mehurček

spet zaslišim glasbo
nežnejša je kot prej
bolj živega odtenka in drugače diši
sive glave se obarvajo
ko počasi pogledaš stran

opazujem svetloroza kotička
ki se pomikata proti ličnicama
ko dvigaš kozarec
ga nežno podržiš pred obrazom
častiš njega vsebino
in jo počasi izpiješ

sedim v kavarni sredi mesta
in prižigam novo cigareto
pred mano poln vrček piva
gledam v živomodro nebo
in simfonija mi odmeva v glavi

This entry was posted in Poetry in motion. Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>