Slavc je pršu, popoldne, deset do štirih.
Je reku: “Piknik bi mel”.
Sem reku: “OK. Kolk nas pa bo?”
“Pet … deset tisoč.”
Vedno sem bil velikopotezen. Tipični predstavnik levjega tropa, a s kompleksom boga in egom, velikim kot Kilimandžaro. Nekoč sem napisal knjigo. Rekel sem, da bom prodal 100.000 izvodov. Prodal sem jih 10 milijonov. Vse moje knjige so bile prevedene v 85 svetovnih jezikov, po zadnjem štetju pa so jih prodali 3 milijarde 600 tisoč in še nekaj. Moja zadnja – Biblija je dobra le kot podstavek za majavo mizo – je povzročila rušenje katoliške cerkve in predstavljala prvi korak k vnovični osvoboditvi človeštva.
Ljudje me večkrat vprašajo, če kaj obžalujem. Ko danes pogledam nazaj, v čas, ko sem imel 30 let in sem se odločil, da lansiram Project Revelation, si niti v sanjah nisem predstavljal, v kaj bo prerasel. Začelo se je tako preprosto in šlo je tako gladko, da smo se režali na ves glas, ko nam je uspel prvi preboj. Kot vsaka revolucija, se je začela s propagando – na internetu, na televiziji, na jumbo plakatih, v nabiralnikih ljudi, pa v knjigah, kasneje v njihovih sanjah, mislih … na koncu smo jih prepričali, da je svet, v katerem živijo, zgolj iluzija, matrica, da je resnica, ki jim ji prodajajo, pokvarjena in predraga. Odprli so oči in prva stvar, ki so jo videli, smo bili mi. Ni šlo za klasično propagando, da ne bo pomote. Šlo je za selektivno prebujanje. Večina ljudi ni nikoli dojela, da je v oglasu ali v knjigi ali na priljubljeni spletni strani kaj drugačnega. Nekateri pa so.
Na začetku nas je bilo šest. Naš namen ni bil spreminjati sveta kar tako, naš namen ni bil rušiti sistema. Želeli smo zasaditi seme, ki bi vzklilo, ko bo prišel čas in sprožilo rušenje starega, neuporabnega, preživetega sistema. A tega nismo želeli storiti na silo. Hoteli smo, da ljudje sami pridejo do spoznanja, da se lahko, da se mora živeti drugače. Bili smo jebeno uspešni pri svojem početju. Po dveh letih nas je bilo 2.000, po osmih 20.000. Leta 2030 smo imeli pravo malo vojsko ljudi, ki so nam pomagali spreminjati svet. Nismo želeli postati nova religija, a točno to se je zgodilo in to je vodilo v naš propad. Ne želim iti v podrobnosti, ker je še vedno precej boleče. Naš neuspeh je bil moj neuspeh. Propad naših sanj je bil propad mene kot človeka.
Danes pri svojih 60 in nekaj letih sedim na verandi svoje lesene hišice ob jezeru in pišem. Na starinski pisalni stroj. Pišem zgodbo o človeku, ki je želel spremeniti svet, da bi našel sebe. Mi je uspelo?
